Podjetništvo
Trije nasveti za krizne čase Kategorije
| Splet |
| Marketing |
| Podjetništvo |
| Trije nasveti za krizne čase |
| sreda, 29 oktober 2008 | |||||||
|
Finančna kriza, ki se že preveša v krizo realnega gospodarstva, odpira mnogo neznank in povpraševanje po odgovoru "Kako dolgo bo trajalo?" je čedalje večje. Zato naj bodo sledeča tri dejstva in nasveti v pomoč treznemu premisleku pri nadaljnjem poslovanju in odločitvah. 1. Nihče ne ve točno, kako dolgo bo trajalo V finančni panogi je po vsem svetu zaposlenih ogromno ljudi, in mnogi si sedaj razbijajo glave in delajo bolj ali manj zapletene izračune o krizi, ugotavljajo, kako dolgo bo trajala, kdaj se bo vse skupaj obrnilo in kaj točno storiti z investicijami v vrednostne papirje. Zato je naivno pričakovati, da bi lahko takole "na počez" sami ugotovili bolj natančno, kaj se bo zgodilo. V finančnih časnikih in revijah je tudi že zaslediti nove zvezde finančne panoge, ki so pravilno napovedale, kdaj bo ta kriza nastopila, kredibilnost pa imajo tudi zato, ker so pravilno napovedali tudi že eno ali dve prejšnji krizi. Tu je obvezno dodati, da je "vzorec" treh pravilnih napovedi zdaleč premajhen, da bi lahko "statistično značilno" ugotovili, da je izpostavljena oseba resnično tako izjemna in da ima takšne sposobnosti predvidevanja prihodnosti. Izmed stotisočev ljudi je jasno, da jih je nekaj tako ali tako pravilno napovedalo takšne večje dogodke - in tu gre že za čisto statistiko. Izmed toliko poskusov napovedi, se vedno najde kar nekaj takšnih, ki so izbrali ravno takšno kombinacijo napovedi, ki se je nato uresničila. Vendar pa samo to ne dokazuje njihovih sposobnosti. Dodajmo primer Warrena Buffeta, ki je še pol leta nazaj, na vprašanje novinarja, kdaj pričakuje, da bo nastopila finančna kriza, dejal, da ne ve, ker se pač ne ukvarja z napovedovanjem gospodarskih nihanj. Le še naprej bo pač ocenjeval podjetja, njihove potenciale in se nato odločal o nakupu ali prodaji njihovih delnic - to kar počne že od nekdaj.
Zato je prvi nasvet ta, da je bolj smiselno kot preigravanje možnosti o
dolžini krize in branju vsakokratnih nasvetov na to temo, bolje še
naprej vlagati v vrednostne papirje srednje in dolgoročno, ter se
posvetiti poslu oz. delu, ki nam daje konkretne rezultate, in se ne
pretirano obremenjevati z vsakodnevnimi skoki delnic. 2. Razpršite vaše investicijske odločitve tudi časovno
Če imate vrednostne papirje in ste v dvomu ali prodati, kupiti ali pa
prodati - ne pozabite, da lahko svojo investicijsko odločitev razpršite
tudi časovno. To pomeni, da npr. kupite tretjino delnic določenega
podjetja zdaj, tretjino čez 3 mesece in še tretjino čez 6 mesecev. In
ne vse naenkrat. S tem si boste razporedili tveganje, ki ga prinaša
odločitev v danem trenutku, še posebej v tako turbolentnih časih, kot
so sedaj. 3. Panika je nevarna, ker je realna Dostikrat se o paniki na borzi govori v smislu, da gre za pretiran odziv in vsaj delno lažen strah pred nečim. To pa naj nam bi vlivalo zaupanje, da bo imela le kratkotrajen vpliv. Vendar to ne drži vedno. Tako se tudi tokrat na borzah razširja panika, strah, da je še huje, kot v resnici je. Toda kako hudo je, se pravzaprav natanko niti ne ve. Zato je tudi nemogoče razmejiti vpliv "realnega" strahu in panike. A slednja zato ne bo imela nič manjšega vpliva na gospodarstvo. Nič ne pomaga podjetjem, če jim panika (četudi neupravičena) onemogoča dostop do posojil, in jim krči povpraševanje po njihovih izdelkih. Neizbežno je krčenje proizvodnje in vsesplošna "racionalizacija", ki se hitro fokusira ravno na "stroške dela" oz. drugače rečeno - na število zaposlenih in njihove plače. Slednje pa vodi do manjšega povpraševanja, in na ta način tudi neupravičena panika postane zelo resnična in z močnimi posledicami. Zato se ni smiselno zanašati na izgovor, da bo panika izginila in da se bodo stvari že zato hitreje postavile na svoje mesto. Morda se bodo, toda morda bo prej zmanjkalo časa - in nas bodo učinki zmanjšanega povpraševanja dohiteli. Zato je smiselno ukrepati čimprej, preveriti šibke točke poslovanja in se pripraviti na vožnjo po gospodarskem makadamu, namesto po asfaltu, ki smo ga bili vajeni zadnja leta.
Powered by !JoomlaComment 3.26
3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved." |
|||||||
| < Nazaj | Naprej > |
|---|

