Socialna omrežja v porastu

Če je bila pred nekaj leti glavna tema in velika novost hitra širitev blogov, se v zadnjem letu najmanj tako intenzivno govori o socialnih oz. o družabnih omrežjih. Najbolj poznana sta seveda Facebook in še posebej v tujini tudi Twitter, pa tudi pri nas jih lahko naštejemo kar nekaj (od Netloga, Frendov in flirt, in drugih). 

Sprva se lahko vprašamo ali ne bodo nemara tudi socialna omrežja le muha enodnevnica, kot so bili svoj čas blogi. A skrb je odveč. Blogov ni manj. Še več jih je, kot jih je bilo na vrhuncu njihove razvpitosti, vendar so sedaj postali sestavni del spletne komunikacije posameznikov, društev, podjetij in drugih organizacij. Tako smo lahko brez skrbi, da bo tako tudi z družabnimi omrežji. Zdaj se veliko piše in govori o njih predvsem zato, ker so novost in je še veliko neznank. Pritegnejo namreč ogromno pozornosti, saj se na njih nahajamo vsi mi, v različnih vlogah - kot zaposleni, kot potencialni kupci, kot potencialni volilci... A čez leto ali dve, ne bo več toliko govora o njih, njihov vpliv pa bo še vedno močan in bo kvečjemu še večji.

Čemu torej socialna omrežja sploh služijo?

V prvi vrsti gre za novo kombinacijo komunikacijskega kanala, ki ga ne pokriva niti telefon, niti email, niti sms-i. Njegova glavna prednost je, da daje uporabnikom na voljo vnaprej pripravljen format sporazumevanja - in predvsem v tem, da združuje ažurnost in realno časovnost telefona, kakor tudi odsotnost obveze, da mora biti komunikacija sinhrona, saj ne zahteva takojšnjega odziva.

Pričakovati je, da se bo tak način komunikacije še razširil, zato je za podjetja izjemno pomembno, da se tudi sama udejstvujejo tam in na tak način, kot se njihove potencialne stranke.