Finančna kriza, ki se že preveša v krizo realnega gospodarstva, odpira mnogo neznank in povpraševanje po odgovoru "Kako dolgo bo trajalo?" je čedalje večje. Zato naj bodo sledeča tri dejstva in nasveti v pomoč treznemu premisleku pri nadaljnjem poslovanju in odločitvah.

1. Nihče ne ve točno, kako dolgo bo trajalo

V finančni panogi je po vsem svetu zaposlenih ogromno ljudi, in mnogi si sedaj razbijajo glave in delajo bolj ali manj zapletene izračune o krizi, ugotavljajo, kako dolgo bo trajala, kdaj se bo vse skupaj obrnilo in kaj točno storiti z investicijami v vrednostne papirje. Zato je naivno pričakovati, da bi lahko takole "na počez" sami ugotovili bolj natančno, kaj se bo zgodilo. V finančnih časnikih in revijah je tudi že zaslediti nove zvezde finančne panoge, ki so pravilno napovedale, kdaj bo ta kriza nastopila, kredibilnost pa imajo tudi zato, ker so pravilno napovedali tudi že eno ali dve prejšnji krizi. 

Tu je obvezno dodati, da je "vzorec" treh pravilnih napovedi zdaleč premajhen, da bi lahko "statistično značilno" ugotovili, da je izpostavljena oseba resnično tako izjemna in da ima takšne sposobnosti predvidevanja prihodnosti. Izmed stotisočev ljudi je jasno, da jih je nekaj tako ali tako pravilno napovedalo takšne večje dogodke - in tu gre že za čisto statistiko. Izmed toliko poskusov napovedi, se vedno najde kar nekaj takšnih, ki so izbrali ravno takšno kombinacijo napovedi, ki se je nato uresničila. Vendar pa samo to ne dokazuje njihovih sposobnosti.

Dodajmo primer Warrena Buffeta, ki je še pol leta nazaj, na vprašanje novinarja, kdaj pričakuje, da bo nastopila finančna kriza, dejal, da ne ve, ker se pač ne ukvarja z napovedovanjem gospodarskih nihanj. Le še naprej bo pač ocenjeval podjetja, njihove potenciale in se nato odločal o nakupu ali prodaji njihovih delnic - to kar počne že od nekdaj.

Upočasnitev svetovnega gospodarstva vsekakor vpliva tudi na slovenska podjetja. In v takih trenutkih enostavnih bližnjic ni. Potrebno bo še bolj zavihati rokave, nekoliko bolj zategniti pas in zmanjšati pričakovanja glede izkupička na koncu leta.

Najbolje jo bodo odnesla tista podjetja, ki se bodo znala zelo hitro prilagoditi novim razmeram in bodo še posebej napadla fiksne stroške in jih ustrezno oklestila.

Ko nastopi kriza je potrebno čimprej prilagoditi obseg poslovanja in s tem fiksne stroške novim razmeram (Podjetje B). Vir: Sequoia Venture Capital

S predolgim čakanjem na konec krize, se bodo namreč fiksni stroški lahko hitro nabrali do te mere, da jih bo potem vse težje odplačevati. Slednje pa lahko zavre rast podjetja tudi tedaj, ko bi se ekonomske razmere zopet obrnile v pozitivno smer. 

Odpraviti je potrebno ves nepotreben balast, ki vam neposredno ne prispeva k večji prodaji ali pa vam predstavlja le nepotrebno potrato časa in resursov. Nekaj idej za "vitkejšo postavo" vašega podjetja:

• Prekinite naročnine na storitve, ki jih zares ne potrebujete (pavšalne naročnine na pravna svetovanja, ki jih praktično nikoli niste potrebovali, odjavite se od revij, ki jih nihče ne bere in poiščite cenejši čistilni servis vaših poslovnih prostorov).
• Preverite, kako dobro stojijo vaše stranke in kako bo to vplivalo na bodoče poslovanje.
• Centralizirajte vaše dejavnosti - tako da jih bo čim več opravljenih čim bližje skupaj in si s tem prihranite stroške transporta in čas.
• Preverite ali lahko zmanjšate telefonske stroške s spremembo operaterja.
• Morda je čas za iskanje novih, ugodnejših dobaviteljev.
• Preverite vaše poslovne načrte - in jih prilagodite novim razmeram.