Okoli finančne krize, v kateri se je znašla Grčija, in katera bojda ogroža celotno območje evra in še več - ogroža celo gospodarsko okrevanje preostalega sveta - je prelitega že veliko črnila. A dostikrat so preproste stvari nezapisane. In ljudje tako poslušajo le o velikih milijonih in milijardah evrov, ki jih bomo morali še dati za Grčijo, pa še za Portugalsko, pa Irsko... in bognedaj še za Italijo in Španijo. Jasno pa tako ali tako večini ljudi ni, kaj se pravzaprav dogaja in kakšni procesi so v ozadju.

Zakaj je Grčija v takšni krizi, Nemčija pa npr. ne? V ozadju gre tudi za kulturne razlike. Če bo nek politik v Nemčiji začel populistično razlagati, da bo vsem dvignil plače, pokojnine, štipendije, ipd. - samo zaradi teh obljub še ne bo izvoljen tako zlahka. Volilcem bo moral razložiti tudi, kako bo te dodatne stroške sfinanciral. In dokler jim tega ne bo razložil in jih v to prepričal, ga ne bodo volili, pa četudi kratkoročno sebi v škodo (s tem ko njim torej potem ne bo nihče kar tako dvignil plač, pokojnin, ipd.) Po drugi strani pa so v Grčiji ljudje volili točno takšne politike - in jim verjeli, hkrati pa se niso vprašali in zahtevali od politikov odgovorov, kako bodo to realizirali, da ne bo v škodo države. 

Medtem ko se dnevi ohlajajo, postajajo trgovine čedalje bolj obremenjene. Parkirni prostori polni, trume ljudi stalno mažejo ravnokar zloščena tla, venomer je potrebno polniti police z novimi izdelki - in blagajničarke komaj dohajajo dolge vrste neučakanih kupcev.

Vsekakor je ravno december tistih mesec, ki je kriv, da imajo trgovine toliko blagajn - saj so le v decembru zares odprte kdaj tudi vse. 

A obstaja še ena druga skupina kupcev - in to vsako leto večja. Četudi gre prav rada kdaj v to praznično vzdušje še sama naužiti se neskončnih luči in vonjev in zvokov bližajočih se praznikov, se za vse večji del nakupov raje odloča v miru, doma, ob toplem čaju, prijetni glasbi in udobnem stolu.

Seveda gre za spletno nakupovanje. Monitorji postajajo vse večji, strahovi pred spletnim nakupom pa vse manjši. Koristi pa je veliko - tako za kupce, kakor tudi za prodajalce.

Poleg tega, da ni potrebno venomer loščiti ravnokar umazanih tal, imeti neizkoriščene blagajne in obilo ljudi, ki polnijo police, varujejo blagajne in urejajo dekoracijo, je potrebno imeti le dobro dogovorjene pogodbe z dobavitelji oz. lastno proizvodnjo, sodobno spletno trgovino in - internet.

Število spletnih trgovin v zadnjih letih strmo narašča. Zanjo se odločajo tako večja podjetja in si tako zagotovijo nov prodajni kanal, poleg obstoječih fizičnih, kakor tudi posamezniki, ki si želijo poleg službe zaslužiti še kakšen evro, imajo pa dobro idejo in kakšno večerno uro časa.

Verjetno lahko rečemo, da tako ugoden čas, kot je za postavitev spletne trgovine - verjetno še ni obstajal. Po eni strani je njena postavitev poceni in hitra, po drugi strani pa je še vedno kar nekaj tržnih niš, ki v Sloveniji še niso zasedene in se kar same ponujajo kot priložnost. 

Prav zanimivo bo opazovati čas, čez nekaj let, ko bo kdo rekel: "Ko bi si vsaj postavil trgovino nekaj let nazaj... ko je bilo še toliko priložnosti..." Hmm.. Zanimivo... Morda jih je včasih z današnjimi očmi težko prepoznati... a ko se ozremo nazaj vidimo, da je bilo tudi pred nekaj leti kar nekaj izdelkov, za katere si nismo mislili, da bi se lahko prodajali. Pa se. Morda bi bilo smiselno razmisliti o tem...

Zadnje čase je v novicah velikokrat slišati o državni pomoči, in miljardah ter celo triljonih dolarjev in evrov, ki jih države namenjajo za rešitev svetovne gospodarske krize. Toda... verjetno se že dolgo ni odločalo o zneskih v tako velikih razsežnostih, kjer si hkrati večina ljudi (ki smo hkrati volivci in davkoplačevalci) niti približno ne predstavlja, koliko pravzaprav je miljion, miljarda ali triljon evrov ali dolarjev.

Za lažjo predstavo so na tej spletni strani grafično ponazorili , kako bi izgledali bankovci zloženi na kup - in človek, ki bi stal poleg njih. Vsekakor daje misliti.

V kriznih časih se pojavlja mnogo razmislekov o temeljih našega denarnega sistema. Če je še pred nekaj leti malokdo dvomil v denar in njegovo trdno vrednost, se po močnem padcu vrednostnih papirjev na borzi, ogromnih finančnih inekcijah ter vprašanjem od kod vsa ta sredstva, porajajo tudi vprašanja o izvoru denarja. Kaj pravzaprav denar sploh je. Od kod izvira njegova vrednost.

In če je bilo včasih prestižno vprašanje med ekonomisti ravno vrednost denarja - se je sedaj ta radovednost naselila tudi med širše množice.

V teh razmerah so na površje privrele tudi nove zamisli o organizaciji in zasnovi našega monternega sistema. Prave razsežnosti teh idej si je težko predstavljati, saj smo vrsto stoletij živeli v sistemu, ki ga imamo sedaj. Vendar pa so vredne raziskovanja - morda lahko ponudijo kakšen nov vidik, ki bi pomagal k sanaciji nastale situacije.

Želite prodati še več vaših izdelkov?

Tule je hiter recept: odkrijte, kaj uporabnike vaših izdelkov najbolj moti - in rešite to težavo. 

Primer: Eden izmed tipičnih (zaenkrat še nerešenih) problemov pri tako imenovanih pametnih telefonih je npr. to, da so veliki, ker imajo velik zaslon. Vsi bi si želeli čim manjši aparat, sliko pa bi imeli karseda veliko za udobnejše delo. Kdor bo razrešil to težavo, bo zagotovo povzročil revolucijo pri mobilnih napravah.

Prisluhnite še vašim strankam in jih opazujte, kako uporabljajo vaše izdelke. Preverite, kaj jim je všeč, in kaj jih pravzaprav moti. Nato pa poskusite katero izmed večjih motenj odpraviti. Morda boste to dosegli s kombiniranjem s kakšnim drugim izdelkom - ki morda sprva sploh ne bo videti združljiv z vašim. A prepustite se idejam in poskušajte najti način, kako bi zadeve lahko funkcionirale skupaj. Pri tem je potrebno paziti še na to, da se vse skupaj ne konča le pri funkciji - da ne bo na koncu nastal izdelek, ki sicer ima odlično rešeno funkcijo, a nekako morda pri kupcih ne bo "vžgal". 

Kako se vam zdi npr. sledeči izdelek - odeja, ki ima rokave? 

Da je inovativnost na voljo tudi po ugodnih cenah, nam dokazuje sledeča šala:

 
Lastnik trgovine je bil pretresen, ko se je tik poleg njegove trgovine odprla še konkurenčna, ki je prodajala enake izdelke, hkrati pa so nad svoj vhod obesili še velik znak "Najboljša ponudba".

Kot da že en konkurent ne bi bil dovolj, se je nedolgo zatem še na drugi strani tik ob vhodu v njegovo poslovalnico, odprla še ena konkurenčna trgovina. Njen znak pa je bil še bolj moteč - pisalo je: "Najnižje cene!"

Po začetni paniki in zaskrbljenosti, da bo prisiljen svojo trgovino zapreti, je dolgoletni trgovec krepko napel možgane - in nazadnje tudi prišel do zmagovalne ideje! Takoj naslednji dan je nad vhodom svoje trgovine ponosno razobesil novo veliko tablo, na kateri je pisalo:

"GLAVNI VHOD"

Dokazano je! Gostinci to že ves čas vedo, a znanstveniki so ta trik uspeli tudi dokazati:

Glasna glasba goste lokalov, barov, pubov, gostiln.... spodbudi, da popijejo več pijače.

Ob glasni glasbi je namreč možnosti za pogovor manj, in slednji se zreducira predvsem na prikimavanje in odkimavanje, in občasno na kakšen poskus vzpostavljanja pogovora, ki pa zahteva dostikrat preveč napora, da bi ga lahko nadaljevali. In kaj preostane drugega kot narediti še en požirek, pa še enega, pa še enega. Čisto podzavestno se spije tako več, saj nimaš kaj drugega početi.

In to je tudi odgovor, na vprašanje, ki ste si ga zagotovo kdaj že zastavili, zakaj je v kakšnem lokalu glasba tako na glas, ko pa tako ali tako nihče nikoli ne pleše in ste prepričani, da je skoraj vsem obiskovalcem glasba moteče preglasna.

Takšnih trikov je okoli nas obilo - v restavracijah, gostilnah, hotelih, trgovinah, na letališčih, in obmorskih letoviščih.

Nenazadnje imajo lastniki teh poslovalnic cele dneve čas za razmislek, kako od strank izvleči še kakšen evro. Zagotovo bomo še pisali o tem, podrobnejši članek o vplivu glasne glasbe na količino popite pijače, pa si preberite tule. (Vir slike: darkensiva )

Ste se morda vprašali že kdaj, zakaj imajo velike trgovine (Mercator, Spar, Tuš idr.) toliko blagajn, potem jih pa večinoma obratuje le tretjina od vseh skupaj?

Nenazadnje te blagajne zavzemajo tudi kar nekaj dragocenega prostora, ki bi bil lahko uporabljen za police s še več blaga. Trgovine pa ponavadi do zadnjega kvadratnega metra izkoristijo prostor, ki ga imajo na voljo. Le zakaj dovolijo, da jim te blagajne odžirajo prostor?

Razlog je zelo preprost. Mesec december je za trgovce zlati mesec v letu - in samo zanj je pripravljenih toliko blagajn. Kajti v tem mesecu se proda toliko kot mnogo drugih mesecev v letu skupaj. Zato se še kako "izplača" imeti opremo in neuporabljen prostor čez večino preostalega leta.

Morda bi lahko tudi vi preverili, kateri elementi vašega poslovanja bi zahtevali večje kapacitete za večjo pretočnost, in kje to ni potrebno. Že samo z prerazporeditvijo resursov glede na njihov doprinos k prihodkom in dobičku podjetja, lahko slednja dokaj enostavno povečate.

V času finančne in čedalje bolj tudi gospodarske krize, se kar vrstijo novice o borznih padcih, in nato strmih vzponih, pa spet padcih... In tudi cene različnih surovin (npr. nafta) so se najprej podražile v nebo, nato pa v nekaj tednih strmoglavile in se prepolovile. Najprej nam je grozila vse večja inflacija, čez nekaj tednov pa so indici celo o deflaciji.

Po vsem svetu se kar naenkrat vehementno razdeljujejo miljarde dolarjev in evrov, ne le posamično, in ne v desetinah, temveč najmanj v stotinah miljard... Naenkrat so pozabljena še nedolgo tega stroga pravila glede dovoljenih in nedovoljenih finančnih pomoči podjetjem (v EU), prav tako v ZDA postavljajo prejemnikom denarnih pomoči kaj malo pogojev, kako smejo potem s tem razpolagati.