Da je inovativnost na voljo tudi po ugodnih cenah, nam kaže sledeča šala:
Lastnik trgovine je bil pretresen, ko se je tik poleg njegove trgovine
odprla še konkurenčna, ki je prodajala enake izdelke, hkrati pa so nad
svoj vhod obesili še velik znak "Najboljša ponudba".
Kot da že en
konkurent ne bi bil dovolj, se je nedolgo zatem še na drugi strani tik
ob vhodu v njegovo poslovalnico, odprla še ena konkurenčna trgovina.
Njen znak pa je bil še bolj moteč - pisalo je: "Najnižje cene!"
Po
začetni paniki in zaskrbljenosti, da bo prisiljen svojo trgovino
zapreti, je dolgoletni trgovec krepko napel možgane - in nazadnje tudi
prišel do zmagovalne ideje! Takoj naslednji dan je nad vhodom svoje
trgovine ponosno razobesil novo veliko tablo, na kateri je pisalo:
Dizajn spletne strani je prva stvar, ki jo bomo opazili, ko bomo prvič obiskali to spletno stran. In iz vidika prvega vtisa, tako oblikovanje vsekakor igra pomembno vlogo, vendar je še pomembneje, da je spletna stran učinkovita.
In kaj pomeni, da je spletna stran učinkovita?
Na kratko lahko rečemo, da to pomeni, da nam pomaga dosegati cilje, ki smo si jih zastavili. Npr.:
povečanje prepoznavnosti podjetja na spletu,
pridobitev novih prodajnih kontaktov,
več povpraševanj ali naročil,
boljše informiranje.
V vseh primerih so cilji povezani z obiskovalci. Lahko bi rekli, da skoraj nikoli ni cilj takšen, ki ne bi bil odvisen od odziva obiskovalcev spletne strani.
Dokazano je! Gostinci to že ves čas vedo, a znanstveniki so ta trik uspeli tudi dokazati:
Glasna glasba goste lokalov, barov, pubov, gostiln.... spodbudi, da popijejo več pijače.
Ob glasni glasbi je namreč možnosti za pogovor manj, in slednji se zreducira predvsem na prikimavanje in odkimavanje, in občasno na kakšen poskus vzpostavljanja pogovora, ki pa zahteva dostikrat preveč napora, da bi ga lahko nadaljevali. In kaj preostane drugega kot narediti še en požirek, pa še enega, pa še enega. Čisto podzavestno se spije tako več, saj nimaš kaj drugega početi.
In to je tudi odgovor, na vprašanje, ki ste si ga zagotovo kdaj že zastavili, zakaj je v kakšnem lokalu glasba tako na glas, ko pa tako ali tako nihče nikoli ne pleše in ste prepričani, da je skoraj vsem obiskovalcem glasba moteče preglasna.
Takšnih trikov je okoli nas obilo - v restavracijah, gostilnah, hotelih, trgovinah, na letališčih, in obmorskih letoviščih.
Nenazadnje imajo lastniki teh poslovalnic cele dneve čas za razmislek, kako od strank izvleči še kakšen evro. Zagotovo bomo še pisali o tem, podrobnejši članek o vplivu glasne glasbe na količino popite pijače, pa si preberite tule. (Vir slike: darkensiva )
Ste se morda vprašali že kdaj, zakaj imajo velike trgovine (Mercator, Spar, Tuš idr.) toliko blagajn, potem jih pa večinoma obratuje le tretjina od vseh skupaj?
Nenazadnje te blagajne zavzemajo tudi kar nekaj dragocenega prostora, ki bi bil lahko uporabljen za police s še več blaga. Trgovine pa ponavadi do zadnjega kvadratnega metra izkoristijo prostor, ki ga imajo na voljo. Le zakaj dovolijo, da jim te blagajne odžirajo prostor?
Razlog je zelo preprost. Mesec december je za trgovce zlati mesec v letu - in samo zanj je pripravljenih toliko blagajn. Kajti v tem mesecu se proda toliko kot mnogo drugih mesecev v letu skupaj. Zato se še kako "izplača" imeti opremo in neuporabljen prostor čez večino preostalega leta.
Morda bi lahko tudi vi preverili, kateri elementi vašega poslovanja bi zahtevali večje kapacitete za večjo pretočnost, in kje to ni potrebno. Že samo z prerazporeditvijo resursov glede na njihov doprinos k prihodkom in dobičku podjetja, lahko slednja dokaj enostavno povečate.
A včasih je bilo drugače. Kajenje je bilo "in", bilo je splošno sprejeto. Ni ga bilo pozitivnega lika, ki ga ne bi mogli povezati s kajenjem. Celo Božiček si je privoščil ta užitek. Najti je moč oglase, ki so se pri oglaševanju cigaret posluževali zdravnikov ali pa celo otrok.
In nekaj desetletij pozneje so nam tovrstni oglasi nenavadni in se morda celo zgražamo ob njih. Vprašati pa bi se morali, kateri izdelki, ki jih dandanes veselo oglašujemo, bodo morda v prihodnosti deležni podobnega neodobravanja. Morda niti še ne vemo zanje, ker se bodo slabi učinki še pokazali. Morda bodo to mobilni telefoni? Morda katera vrsta hrane? Morda prenosniki, ki vsebujejo določeno vrsto plastičnega materiala, ki se ob segrevanju sprošča in povzroča kakšno neprijetnost?
Težko reči. Toda vsaj pri določenih izdelkih že lahko slutimo, da so jim dnevi šteti - in da bodo prej ali slej podvrženi ostrejšim omejitvam ali pa bodo prepovedani. Oglaševanje restavracij s hitro in nezdravo prehrano je že takšen kandidat. Ali pa npr. oglaševanje sladkarij.
Morda bodo vpeljane omejitve glede vrednot, ki jih oglas promovira. Kdo ve. Hitro se pride tako do cenzure. A po drugi strani je tudi res, da se na eni strani sporoča ljudem, kaj vse je nezdravo, ter kako bi bilo zanje bolje - spet po drugi strani pa oglasi za določene izdelke in storitve na ves glas promovirajo izdelke oz. storitve, ki imajo ravno nasprotne učinke.
To je podobno na nek način omejitvam na cestah, spet po drugi strani pa se dovoljuje, da se izdelujejo avtomobili, ki bistveno presegajo prometne omejitve. In predvsem se zahteva, da ima takšen avtomobil tudi gume, ki vzdržijo takšne hitrosti in pospeške. V kolikor bi namreč veljalo, da tako ali tako ni moč peljati na nobeni cesti v državi več kot 130 km/h, potem tudi ni potrebno od lastnikov avtomobilov zahtevati, da imajo nameščene gume, ki vzdržijo več.
Takšnih in drugačnih nesmiselnosti je okoli nas na kupe - in spremembe na teh področjih so počasne. Lobiji so močni, vsiljene spremembe pa nikoli dobrodošle. Vendar se na dolgi rok pozitivni učinki dokaj hitro lahko več kot le obrestujejo.
Medtem ko pri spletnih straneh zlahka merimo, koliko ljudi jo obišče in kaj konkretno jih najbolj pritegne na njej, je pri nekaterih drugih bolj klasičnih oblikah oglaševanja to lahko dosti večji problem.
Pri reklamnih panojih vsekakor do sedaj ni bilo praktične možnosti za merjenje gledanosti. Učinkovitost se je merila le posredno - z raziskavami, ki pa so pogosto bile "kontaminirane" z vplivi iz drugih medijev, ki so jih bili deležni izpraševanci.
Na Japonskem pa so na tokijski železniški postaji poizkusno namestili panoje, ki vas gledajo nazaj.
Da, prav ste prebrali. Panoji imajo namreč vgrajene kamere, ki spremljajo mimoidoče in zaznavajo ali jih slednji pogledajo.
S samodejnim merjenjem, kolikokrat je bil oglas opažen, bo možno pripravljati bistveno boljše oglase in hitreje ugotoviti, kaj deluje in kaj ne.
Morda bi lahko podobno metodo uporabili še pri kakšnih drugih vrstah oglaševanja?
pravi rek, ki naj bi se ga držali še posebej pri oglaševanju. In kaže, da je pri mnogih izdelkih res tako. Sledeči oglas za pralni prašek iz 50-ih let prejšnjega stoletja, se večinoma sploh ne razlikuje od sedanjih oglasov, ki nas nagovarjajo iz televizijskih ekranov še posebej okoli TV dnevnika.
Perilo bo bolj belo, družinski člani bodo bolj zadovoljni in vse bo lepše:
V času finančne in čedalje bolj tudi gospodarske krize, se kar vrstijo novice o borznih padcih, in nato strmih vzponih, pa spet padcih... In tudi cene različnih surovin (npr. nafta) so se najprej podražile v nebo, nato pa v nekaj tednih strmoglavile in se prepolovile. Najprej nam je grozila vse večja inflacija, čez nekaj tednov pa so indici celo o deflaciji.
Po vsem svetu se kar naenkrat vehementno razdeljujejo miljarde dolarjev in evrov, ne le posamično, in ne v desetinah, temveč najmanj v stotinah miljard... Naenkrat so pozabljena še nedolgo tega stroga pravila glede dovoljenih in nedovoljenih finančnih pomoči podjetjem (v EU), prav tako v ZDA postavljajo prejemnikom denarnih pomoči kaj malo pogojev, kako smejo potem s tem razpolagati.
Ko so se pred leti na straniščih raznih gostiln, bencinskih črpalk in drugih javnih mestih, pojavili oglasi, so pritegnili pozornost, že zato, ker jih do tedaj na teh mestih nismo bili vajeni.
Poleg tega so ti oglasi imeli to srečo, da so bili lahko zelo precizno ciljani na bodisi žensko bodisi moško populacijo - in njihova sporočila so se zato lahko dosti bolj razlikovala kot tista, ki bi bila namenjena obojim.
A vsake novosti se prej ali slej navadimo, in tudi ti oglasi postanejo nekaj običajnega - kakor vsi drugi.
Vendar pa je učinek presenečenja, lahko zelo poceni način, da pridobimo dodatno pozornost. Zato je - preden se odločite še povečati vaš oglaševalski proračun - smiselno razmisliti ali bi lahko z manjšimi dodatnimi stroški okrepili vaše že obstoječe oglase.
Takole je športna medijska hiša ESPN povsem enostavno okrepila svoj oglas na stranišču:
Uporabniki stranišča navsezadnje sploh niso imeli izbire, da ne bi sodelovali v oglasu. Vendar je vsa zadeva zabavna in zato tudi ne deluje vsiljivo, četudi je pravzaprav "neizogibna".
Google trdi, da lahko napove izbruh gripe do dva tedna prej kot zdravstvene institucije, ki so za to sicer zadolžene. Glede na to, da je zgodnje zaznavanje epidemij gripe izjemno pomembno za omejevanje njenega obsega, je to kar pomembna izboljšava.
Le kako je Google uspel "premagati" posebej za to usposobljene institucije? In - kako je sploh Google povezan z zdravstvom? To je vendar ja povsem drugo področje kot je internet, kajne?
A očitno temu ni povsem tako. In tako kot mnogo dobrih idej, je tudi ta briljantno preprosta.
Konec koncev je danes internet naš najboljši pomočnik za iskanje raznovrstnih informacij za razna področja - in seveda tudi, ko zbolimo, se vse večkrat obrnemo ravno na splet po kakšen nasvet. In vmes se pojavi Google, ki nam pomaga poiskati ustrezne spletne strani. In ko število iskanj po besedi gripa in drugih sorodnih pojmih naraste, je to znak, da se izbruh pričenja.
Primerjava med pogostostjo iskanja po besedi gripa ter podatkov zdravstvene institucije, ki spremlja izbruhe gripe
Zdravstvene institucije namreč povečanje števila zaznajo šele, ko ljudje že obiščejo zdravnika, a večina ljudi tega ne stori že v prvih dneh bolezni.
Orodje, ki je uporabljeno pri zaznavanju gripe, je kar Google Trends, s katerim lahko preverite število iskanj po določeni besedi. Trend naraščanja ali upadanja po določeni iskalni frazi pa je mogoče preverjati tudi po izbranih državah.
Morda bi ta pristop lahko uporabili še za druge namene in zgodnje prepoznavanje novosti.