Medtem ko se dnevi ohlajajo, postajajo trgovine čedalje bolj obremenjene. Parkirni prostori polni, trume ljudi stalno mažejo ravnokar zloščena tla, venomer je potrebno polniti police z novimi izdelki - in blagajničarke komaj dohajajo dolge vrste neučakanih kupcev.

Vsekakor je ravno december tistih mesec, ki je kriv, da imajo trgovine toliko blagajn - saj so le v decembru zares odprte kdaj tudi vse. 

A obstaja še ena druga skupina kupcev - in to vsako leto večja. Četudi gre prav rada kdaj v to praznično vzdušje še sama naužiti se neskončnih luči in vonjev in zvokov bližajočih se praznikov, se za vse večji del nakupov raje odloča v miru, doma, ob toplem čaju, prijetni glasbi in udobnem stolu.

Seveda gre za spletno nakupovanje. Monitorji postajajo vse večji, strahovi pred spletnim nakupom pa vse manjši. Koristi pa je veliko - tako za kupce, kakor tudi za prodajalce.

Poleg tega, da ni potrebno venomer loščiti ravnokar umazanih tal, imeti neizkoriščene blagajne in obilo ljudi, ki polnijo police, varujejo blagajne in urejajo dekoracijo, je potrebno imeti le dobro dogovorjene pogodbe z dobavitelji oz. lastno proizvodnjo, sodobno spletno trgovino in - internet.

Število spletnih trgovin v zadnjih letih strmo narašča. Zanjo se odločajo tako večja podjetja in si tako zagotovijo nov prodajni kanal, poleg obstoječih fizičnih, kakor tudi posamezniki, ki si želijo poleg službe zaslužiti še kakšen evro, imajo pa dobro idejo in kakšno večerno uro časa.

Verjetno lahko rečemo, da tako ugoden čas, kot je za postavitev spletne trgovine - verjetno še ni obstajal. Po eni strani je njena postavitev poceni in hitra, po drugi strani pa je še vedno kar nekaj tržnih niš, ki v Sloveniji še niso zasedene in se kar same ponujajo kot priložnost. 

Prav zanimivo bo opazovati čas, čez nekaj let, ko bo kdo rekel: "Ko bi si vsaj postavil trgovino nekaj let nazaj... ko je bilo še toliko priložnosti..." Hmm.. Zanimivo... Morda jih je včasih z današnjimi očmi težko prepoznati... a ko se ozremo nazaj vidimo, da je bilo tudi pred nekaj leti kar nekaj izdelkov, za katere si nismo mislili, da bi se lahko prodajali. Pa se. Morda bi bilo smiselno razmisliti o tem...

Prav vsak dan nas na TV kanalih čaka obilo oglasov za različne avtomobile - in smo jih že kar malo siti. Pa kljub temu, jih še vedno gledamo... in ne prestavimo kanala tako hitro drugam, kot bi morda bilo logično, glede na to, da jih je toliko.

Razlog? Preprost. Dolgoletne izkušnje in neprestano merjenje psiholoških odzivov gledalcev nanje, agencijam, ki te oglase pripravljajo omogočajo, da jih naredijo takšne, da pritegnejo kar največ pozornosti z raznimi zvočnimi, slikovnimi in vsebinskimi impulzi - vendar hkrati še ne preveč, da jih ne bi mogli več prenašati.

In tega gledalci načeloma niti ne znamo ceniti. Niti ni bilo mišljeno. A o dovršenosti oglasov se lahko prepričamo, če si za primerjavo ogledamo npr. sledeči oglas za avtomobil iz televizije v Severni Koreji:

Zadnje čase je v novicah velikokrat slišati o državni pomoči, in miljardah ter celo triljonih dolarjev in evrov, ki jih države namenjajo za rešitev svetovne gospodarske krize. Toda... verjetno se že dolgo ni odločalo o zneskih v tako velikih razsežnostih, kjer si hkrati večina ljudi (ki smo hkrati volivci in davkoplačevalci) niti približno ne predstavlja, koliko pravzaprav je miljion, miljarda ali triljon evrov ali dolarjev.

Za lažjo predstavo so na tej spletni strani grafično ponazorili , kako bi izgledali bankovci zloženi na kup - in človek, ki bi stal poleg njih. Vsekakor daje misliti.

V kriznih časih se pojavlja mnogo razmislekov o temeljih našega denarnega sistema. Če je še pred nekaj leti malokdo dvomil v denar in njegovo trdno vrednost, se po močnem padcu vrednostnih papirjev na borzi, ogromnih finančnih inekcijah ter vprašanjem od kod vsa ta sredstva, porajajo tudi vprašanja o izvoru denarja. Kaj pravzaprav denar sploh je. Od kod izvira njegova vrednost.

In če je bilo včasih prestižno vprašanje med ekonomisti ravno vrednost denarja - se je sedaj ta radovednost naselila tudi med širše množice.

V teh razmerah so na površje privrele tudi nove zamisli o organizaciji in zasnovi našega monternega sistema. Prave razsežnosti teh idej si je težko predstavljati, saj smo vrsto stoletij živeli v sistemu, ki ga imamo sedaj. Vendar pa so vredne raziskovanja - morda lahko ponudijo kakšen nov vidik, ki bi pomagal k sanaciji nastale situacije.

Želite prodati še več vaših izdelkov?

Tule je hiter recept: odkrijte, kaj uporabnike vaših izdelkov najbolj moti - in rešite to težavo. 

Primer: Eden izmed tipičnih (zaenkrat še nerešenih) problemov pri tako imenovanih pametnih telefonih je npr. to, da so veliki, ker imajo velik zaslon. Vsi bi si želeli čim manjši aparat, sliko pa bi imeli karseda veliko za udobnejše delo. Kdor bo razrešil to težavo, bo zagotovo povzročil revolucijo pri mobilnih napravah.

Prisluhnite še vašim strankam in jih opazujte, kako uporabljajo vaše izdelke. Preverite, kaj jim je všeč, in kaj jih pravzaprav moti. Nato pa poskusite katero izmed večjih motenj odpraviti. Morda boste to dosegli s kombiniranjem s kakšnim drugim izdelkom - ki morda sprva sploh ne bo videti združljiv z vašim. A prepustite se idejam in poskušajte najti način, kako bi zadeve lahko funkcionirale skupaj. Pri tem je potrebno paziti še na to, da se vse skupaj ne konča le pri funkciji - da ne bo na koncu nastal izdelek, ki sicer ima odlično rešeno funkcijo, a nekako morda pri kupcih ne bo "vžgal". 

Kako se vam zdi npr. sledeči izdelek - odeja, ki ima rokave? 

Spletno stran že imate. In na njej imate predstavljeno vašo obsežno ponudbo.

Je morda preobsežna? Pomislite - ali stranke zlahka najdejo izdelek, ki ga iščejo?

Ali pa morajo preiskati in preklikati kar precej vsebin, da se dokopljejo do želene?

Če je temu tako, potem je čas, da razmislite o dodatnih direktnih domenah - vsaj za vaše pomembnejše izdelke. Z njimi lahko namreč stranke lažje in hitreje usmerite do točno določene podstrani znotraj vaše siceršnje strani. 

Če je npr. spletni naslov vašega podjetja www.podjetje.com, je npr. direktni spletni naslov za vaš izdelek tako www.izdelek.com. Ta stran pa obiskovalca v bistvu le preusmeri na podstran znotraj vaše strani, kjer je predstavljen ta izdelek npr. www.podjetje.com/ponudba/izdelek. 

Pomembno je vedeti, da tu ne gre za novo spletno stran, temveč le za preusmeritev domene na točno določeno vsebino znotraj vaše obstoječe strani. In edini strošek, ki ga imate je strošek registracije še te dodatne domene - kar pa je zanemarljivo v primerjavi s tem, da boste tako lažje pridobili nove stranke, ki se na vaši strani ne bodo izgubljale - in zelo verjetno tudi odšle, ne da bi našle, kar so želele.

Samo predstavljajte si, da ste npr. na sejmu in da obiskovalcem delite promocijsko gradivo o tem vašem novem izdelku, ki ima zelo jasno domeno www.izdelek.com. To je dosti bolje, kakor pa da bi potencialne stranke napotili na vašo glavno spletno stran, kjer bi se same morale dokopati do predstavitve tega izdelka.

Da je inovativnost na voljo tudi po ugodnih cenah, nam kaže sledeča šala:

 
Lastnik trgovine je bil pretresen, ko se je tik poleg njegove trgovine odprla še konkurenčna, ki je prodajala enake izdelke, hkrati pa so nad svoj vhod obesili še velik znak "Najboljša ponudba".

Kot da že en konkurent ne bi bil dovolj, se je nedolgo zatem še na drugi strani tik ob vhodu v njegovo poslovalnico, odprla še ena konkurenčna trgovina. Njen znak pa je bil še bolj moteč - pisalo je: "Najnižje cene!"

Po začetni paniki in zaskrbljenosti, da bo prisiljen svojo trgovino zapreti, je dolgoletni trgovec krepko napel možgane - in nazadnje tudi prišel do zmagovalne ideje! Takoj naslednji dan je nad vhodom svoje trgovine ponosno razobesil novo veliko tablo, na kateri je pisalo:

"GLAVNI VHOD"

Dizajn spletne strani je prva stvar, ki jo bomo opazili, ko bomo prvič obiskali to spletno stran. In iz vidika prvega vtisa, tako oblikovanje vsekakor igra pomembno vlogo, vendar je še pomembneje, da je spletna stran učinkovita.

In kaj pomeni, da je spletna stran učinkovita? 

Na kratko lahko rečemo, da to pomeni, da nam pomaga dosegati cilje, ki smo si jih zastavili. Npr.:

• povečanje prepoznavnosti podjetja na spletu,
• pridobitev novih prodajnih kontaktov,
• več povpraševanj ali naročil,
• boljše informiranje.

V vseh primerih so cilji povezani z obiskovalci. Lahko bi rekli, da skoraj nikoli ni cilj takšen, ki ne bi bil odvisen od odziva obiskovalcev spletne strani.

Dokazano je! Gostinci to že ves čas vedo, a znanstveniki so ta trik uspeli tudi dokazati:

Glasna glasba goste lokalov, barov, pubov, gostiln.... spodbudi, da popijejo več pijače.

Ob glasni glasbi je namreč možnosti za pogovor manj, in slednji se zreducira predvsem na prikimavanje in odkimavanje, in občasno na kakšen poskus vzpostavljanja pogovora, ki pa zahteva dostikrat preveč napora, da bi ga lahko nadaljevali. In kaj preostane drugega kot narediti še en požirek, pa še enega, pa še enega. Čisto podzavestno se spije tako več, saj nimaš kaj drugega početi.

In to je tudi odgovor, na vprašanje, ki ste si ga zagotovo kdaj že zastavili, zakaj je v kakšnem lokalu glasba tako na glas, ko pa tako ali tako nihče nikoli ne pleše in ste prepričani, da je skoraj vsem obiskovalcem glasba moteče preglasna.

Takšnih trikov je okoli nas obilo - v restavracijah, gostilnah, hotelih, trgovinah, na letališčih, in obmorskih letoviščih.

Nenazadnje imajo lastniki teh poslovalnic cele dneve čas za razmislek, kako od strank izvleči še kakšen evro. Zagotovo bomo še pisali o tem, podrobnejši članek o vplivu glasne glasbe na količino popite pijače, pa si preberite tule. (Vir slike: darkensiva )