Zadnje čase je v novicah velikokrat slišati o državni pomoči, in miljardah ter celo triljonih dolarjev in evrov, ki jih države namenjajo za rešitev svetovne gospodarske krize. Toda... verjetno se že dolgo ni odločalo o zneskih v tako velikih razsežnostih, kjer si hkrati večina ljudi (ki smo hkrati volivci in davkoplačevalci) niti približno ne predstavlja, koliko pravzaprav je miljion, miljarda ali triljon evrov ali dolarjev.

Za lažjo predstavo so na tej spletni strani grafično ponazorili , kako bi izgledali bankovci zloženi na kup - in človek, ki bi stal poleg njih. Vsekakor daje misliti.

V kriznih časih se pojavlja mnogo razmislekov o temeljih našega denarnega sistema. Če je še pred nekaj leti malokdo dvomil v denar in njegovo trdno vrednost, se po močnem padcu vrednostnih papirjev na borzi, ogromnih finančnih inekcijah ter vprašanjem od kod vsa ta sredstva, porajajo tudi vprašanja o izvoru denarja. Kaj pravzaprav denar sploh je. Od kod izvira njegova vrednost.

In če je bilo včasih prestižno vprašanje med ekonomisti ravno vrednost denarja - se je sedaj ta radovednost naselila tudi med širše množice.

V teh razmerah so na površje privrele tudi nove zamisli o organizaciji in zasnovi našega monternega sistema. Prave razsežnosti teh idej si je težko predstavljati, saj smo vrsto stoletij živeli v sistemu, ki ga imamo sedaj. Vendar pa so vredne raziskovanja - morda lahko ponudijo kakšen nov vidik, ki bi pomagal k sanaciji nastale situacije.

Želite prodati še več vaših izdelkov?

Tule je hiter recept: odkrijte, kaj uporabnike vaših izdelkov najbolj moti - in rešite to težavo. 

Primer: Eden izmed tipičnih (zaenkrat še nerešenih) problemov pri tako imenovanih pametnih telefonih je npr. to, da so veliki, ker imajo velik zaslon. Vsi bi si želeli čim manjši aparat, sliko pa bi imeli karseda veliko za udobnejše delo. Kdor bo razrešil to težavo, bo zagotovo povzročil revolucijo pri mobilnih napravah.

Prisluhnite še vašim strankam in jih opazujte, kako uporabljajo vaše izdelke. Preverite, kaj jim je všeč, in kaj jih pravzaprav moti. Nato pa poskusite katero izmed večjih motenj odpraviti. Morda boste to dosegli s kombiniranjem s kakšnim drugim izdelkom - ki morda sprva sploh ne bo videti združljiv z vašim. A prepustite se idejam in poskušajte najti način, kako bi zadeve lahko funkcionirale skupaj. Pri tem je potrebno paziti še na to, da se vse skupaj ne konča le pri funkciji - da ne bo na koncu nastal izdelek, ki sicer ima odlično rešeno funkcijo, a nekako morda pri kupcih ne bo "vžgal". 

Kako se vam zdi npr. sledeči izdelek - odeja, ki ima rokave? 

Spletno stran že imate. In na njej imate predstavljeno vašo obsežno ponudbo.

Je morda preobsežna? Pomislite - ali stranke zlahka najdejo izdelek, ki ga iščejo?

Ali pa morajo preiskati in preklikati kar precej vsebin, da se dokopljejo do želene?

Če je temu tako, potem je čas, da razmislite o dodatnih direktnih domenah - vsaj za vaše pomembnejše izdelke. Z njimi lahko namreč stranke lažje in hitreje usmerite do točno določene podstrani znotraj vaše siceršnje strani. 

Če je npr. spletni naslov vašega podjetja www.podjetje.com, je npr. direktni spletni naslov za vaš izdelek tako www.izdelek.com. Ta stran pa obiskovalca v bistvu le preusmeri na podstran znotraj vaše strani, kjer je predstavljen ta izdelek npr. www.podjetje.com/ponudba/izdelek. 

Pomembno je vedeti, da tu ne gre za novo spletno stran, temveč le za preusmeritev domene na točno določeno vsebino znotraj vaše obstoječe strani. In edini strošek, ki ga imate je strošek registracije še te dodatne domene - kar pa je zanemarljivo v primerjavi s tem, da boste tako lažje pridobili nove stranke, ki se na vaši strani ne bodo izgubljale - in zelo verjetno tudi odšle, ne da bi našle, kar so želele.

Samo predstavljajte si, da ste npr. na sejmu in da obiskovalcem delite promocijsko gradivo o tem vašem novem izdelku, ki ima zelo jasno domeno www.izdelek.com. To je dosti bolje, kakor pa da bi potencialne stranke napotili na vašo glavno spletno stran, kjer bi se same morale dokopati do predstavitve tega izdelka.

Da je inovativnost na voljo tudi po ugodnih cenah, nam kaže sledeča šala:

 
Lastnik trgovine je bil pretresen, ko se je tik poleg njegove trgovine odprla še konkurenčna, ki je prodajala enake izdelke, hkrati pa so nad svoj vhod obesili še velik znak "Najboljša ponudba".

Kot da že en konkurent ne bi bil dovolj, se je nedolgo zatem še na drugi strani tik ob vhodu v njegovo poslovalnico, odprla še ena konkurenčna trgovina. Njen znak pa je bil še bolj moteč - pisalo je: "Najnižje cene!"

Po začetni paniki in zaskrbljenosti, da bo prisiljen svojo trgovino zapreti, je dolgoletni trgovec krepko napel možgane - in nazadnje tudi prišel do zmagovalne ideje! Takoj naslednji dan je nad vhodom svoje trgovine ponosno razobesil novo veliko tablo, na kateri je pisalo:

"GLAVNI VHOD"

Dizajn spletne strani je prva stvar, ki jo bomo opazili, ko bomo prvič obiskali to spletno stran. In iz vidika prvega vtisa, tako oblikovanje vsekakor igra pomembno vlogo, vendar je še pomembneje, da je spletna stran učinkovita.

In kaj pomeni, da je spletna stran učinkovita? 

Na kratko lahko rečemo, da to pomeni, da nam pomaga dosegati cilje, ki smo si jih zastavili. Npr.:

• povečanje prepoznavnosti podjetja na spletu,
• pridobitev novih prodajnih kontaktov,
• več povpraševanj ali naročil,
• boljše informiranje.

V vseh primerih so cilji povezani z obiskovalci. Lahko bi rekli, da skoraj nikoli ni cilj takšen, ki ne bi bil odvisen od odziva obiskovalcev spletne strani.

Dokazano je! Gostinci to že ves čas vedo, a znanstveniki so ta trik uspeli tudi dokazati:

Glasna glasba goste lokalov, barov, pubov, gostiln.... spodbudi, da popijejo več pijače.

Ob glasni glasbi je namreč možnosti za pogovor manj, in slednji se zreducira predvsem na prikimavanje in odkimavanje, in občasno na kakšen poskus vzpostavljanja pogovora, ki pa zahteva dostikrat preveč napora, da bi ga lahko nadaljevali. In kaj preostane drugega kot narediti še en požirek, pa še enega, pa še enega. Čisto podzavestno se spije tako več, saj nimaš kaj drugega početi.

In to je tudi odgovor, na vprašanje, ki ste si ga zagotovo kdaj že zastavili, zakaj je v kakšnem lokalu glasba tako na glas, ko pa tako ali tako nihče nikoli ne pleše in ste prepričani, da je skoraj vsem obiskovalcem glasba moteče preglasna.

Takšnih trikov je okoli nas obilo - v restavracijah, gostilnah, hotelih, trgovinah, na letališčih, in obmorskih letoviščih.

Nenazadnje imajo lastniki teh poslovalnic cele dneve čas za razmislek, kako od strank izvleči še kakšen evro. Zagotovo bomo še pisali o tem, podrobnejši članek o vplivu glasne glasbe na količino popite pijače, pa si preberite tule. (Vir slike: darkensiva )

Ste se morda vprašali že kdaj, zakaj imajo velike trgovine (Mercator, Spar, Tuš idr.) toliko blagajn, potem jih pa večinoma obratuje le tretjina od vseh skupaj?

Nenazadnje te blagajne zavzemajo tudi kar nekaj dragocenega prostora, ki bi bil lahko uporabljen za police s še več blaga. Trgovine pa ponavadi do zadnjega kvadratnega metra izkoristijo prostor, ki ga imajo na voljo. Le zakaj dovolijo, da jim te blagajne odžirajo prostor?

Razlog je zelo preprost. Mesec december je za trgovce zlati mesec v letu - in samo zanj je pripravljenih toliko blagajn. Kajti v tem mesecu se proda toliko kot mnogo drugih mesecev v letu skupaj. Zato se še kako "izplača" imeti opremo in neuporabljen prostor čez večino preostalega leta.

Morda bi lahko tudi vi preverili, kateri elementi vašega poslovanja bi zahtevali večje kapacitete za večjo pretočnost, in kje to ni potrebno. Že samo z prerazporeditvijo resursov glede na njihov doprinos k prihodkom in dobičku podjetja, lahko slednja dokaj enostavno povečate.

A včasih je bilo drugače. Kajenje je bilo "in", bilo je splošno sprejeto. Ni ga bilo pozitivnega lika, ki ga ne bi mogli povezati s kajenjem. Celo Božiček si je privoščil ta užitek. Najti je moč oglase, ki so se pri oglaševanju cigaret posluževali zdravnikov ali pa celo otrok.

In nekaj desetletij pozneje so nam tovrstni oglasi nenavadni in se morda celo zgražamo ob njih. Vprašati pa bi se morali, kateri izdelki, ki jih dandanes veselo oglašujemo, bodo morda v prihodnosti deležni podobnega neodobravanja. Morda niti še ne vemo zanje, ker se bodo slabi učinki še pokazali. Morda bodo to mobilni telefoni? Morda katera vrsta hrane? Morda prenosniki, ki vsebujejo določeno vrsto plastičnega materiala, ki se ob segrevanju sprošča in povzroča kakšno neprijetnost?

Težko reči. Toda vsaj pri določenih izdelkih že lahko slutimo, da so jim dnevi šteti - in da bodo prej ali slej podvrženi ostrejšim omejitvam ali pa bodo prepovedani. Oglaševanje restavracij s hitro in nezdravo prehrano je že takšen kandidat. Ali pa npr. oglaševanje sladkarij. 

Morda bodo vpeljane omejitve glede vrednot, ki jih oglas promovira. Kdo ve. Hitro se pride tako do cenzure. A po drugi strani je tudi res, da se na eni strani sporoča ljudem, kaj vse je nezdravo, ter kako bi bilo zanje bolje - spet po drugi strani pa oglasi za določene izdelke in storitve na ves glas promovirajo izdelke oz. storitve, ki imajo ravno nasprotne učinke.

To je podobno na nek način omejitvam na cestah, spet po drugi strani pa se dovoljuje, da se izdelujejo avtomobili, ki bistveno presegajo prometne omejitve. In predvsem se zahteva, da ima takšen avtomobil tudi gume, ki vzdržijo takšne hitrosti in pospeške. V kolikor bi namreč veljalo, da tako ali tako ni moč peljati na nobeni cesti v državi več kot 130 km/h, potem tudi ni potrebno od lastnikov avtomobilov zahtevati, da imajo nameščene gume, ki vzdržijo več.

Takšnih in drugačnih nesmiselnosti je okoli nas na kupe - in spremembe na teh področjih so počasne. Lobiji so močni, vsiljene spremembe pa nikoli dobrodošle. Vendar se na dolgi rok pozitivni učinki dokaj hitro lahko več kot le obrestujejo.