Nočna fotografija

Je ta del leta, ko odidete v službo v mraku in se vrnete domov popoldne v mraku. Zato je razumljivo, da vaš fotoaparat ne pride na vrsto vse do vikenda. Toda ni treba, da je tako. Večina fotoaparatov, naj bo to kompakten ali DSLR, imajo dovolj velik razpon časov, da omogočajo tudi fotografiranje v slabi svetlobi. Edina zahteva je nekaj znanja o merjenju svetlobe in primerno stojalo, da fotografije niso stresene.

Noč ima svojo moč, zato velja izkoristiti njene čare in svetlobo lune ali umetnih luči. Nočna fotografija je eden najbolj hvaležnih in edinstvenih fotografskih motivov, saj razkrije različne barve svetlobe, pri dolgih časih osvetlitve (1 ura in več) tudi sledi zvezd. Če ni drugega primernega vira svetlobe, si lahko sami pomagamo z "barvanjem" s svetlobo. Pri časih daljših od ene sekunde, si z žepno svetilko in njeno svetlobo pobarvamo objekt v bližini in ga tako na nočni fotografiji bolje izpostavimo ter naredimo zanimivega. Najboljše je uporabiti LED svetilko, vendar nam tudi navadna žarnica (z bolj rumeno barvo svetlobe) lahko doda zanimiv toplejši odtenek na objektu.

Nočna fotografija, kot že rečeno, zahteva daljše osvetlitvene čase. Na kompaktnem fotoaparatu smo običajno omejeni z največjim časom 30s, na boljših kompaktih ali pa na DSLR fotoaparatih, imamo na voljo način BULB, ki nam omogoča poljubno dolge osvetlitvene čase. Nastavitve fotoaparata (čas, zaslonka in ISO) so odvisni od fotografiranega motiva (zvezde, luna ali osvetljen objekt, kot na primer šotor), kako temna je noč (polna luna, mlaj) in od želenega efekta (zvezdne sledi ali zvezdne točke). Poglejmo si osnove. Osvetlitveni časi so običajno za vse motive sekunda in več (lahko do nekaj ur za učinek zvezdnih sledi), zaslonko čim bolj odpremo (odvisno tudi od objektiva), tako da je vrednost nekje okoli F/4.0 ali F/5.6, če imamo svetlobno boljši objektiv pa F/2.8. Izklopimo samodejno ostrenje (AF) in ga nastavimo na neskončnost. ISO občutljivost nastavimo na ISO 100 ali 200 in fotoaparat obvezno postavimo na stojalo ter uporabimo žični ali brezžični sprožilec. Lahko si pomagamo tudi s časovno zakasnjenim proženjem (2s, 10s). Drugače bomo aparat stresli in rezultat bo stresena fotografija. Pri DSLR fotoaparatu ne pozabimo izklopiti funkcije zmanjševanja šuma pri dolgih osvetlitvah, saj nam ta vklopljena povzroča dolgo obdelavo fotografije po zaključku osvetlitve. Pa ne pozabite na topla oblačila.