|
»Light-emitting diode« (LED) je polprevodniški vir svetlobe. LED svetila se uporabljajo kot indikatorji svetlobe v mnogih napravah,
vse bolj pa se tudi uporabljajo za druge
vrste razsvetljav. Uvedene kot
dejanska elektronska komponenta leta
1962, so takratne LED oddajale nizke intenzivno
rdečo barvo svetlobe, sodobne različice
pa so zmožne oddajanja po vsem vidnem spektru svetlobe, pa tudi
oddajanja ultravijoličnih in infrardečih
valovnih dolžin, z zelo visoko svetlostjo.
Ko je svetleča dioda vklopljena, se elektroni povežejo z elektronskimi luknjami v napravi in sproščajo
energijo v obliki fotonov. Ta učinek se
imenuje elektroluminiscenca; barva
svetlobe (ki ustreza energiji fotona) je določena
z razliko energije, merjene med dnom prevodnega pasu in
zgornjim delom pasu polprevodnika.
LED svetila so pogosto majhna (merijo
manj kot 1 mm2), in imajo integrirane
optične komponente za oblikovanje sevalnega vzorca. LED svetila predstavljajo številne prednosti v primerjavi z žarečimi
viri svetlobe, vključno z nižjo porabo energije, daljšo življenjsko dobo,
izboljšano trdnostjo, manjšo velikostjo , in
hitrejšim preklapljanjem. LED svetila so dovolj zmogljiva za osvetljevanje prostora,
vse bolj ekonomična (tako cenovno kot energijsko) in zahtevajo
bolj natančno upravljanje
s tokom in toploto kot viri kompaktnih
fluorescentnih luči primerljivih
rezultatov.
LED se uporabljajo v številnih in zelo raznolikih panogah, npr. kot
zamenjava za »klasično« letalsko razsvetljavo, kot LED žarnice za vozila in
ostala prevozna sredstva (predvsem kot svetilke
zavora, smerniki in kazalniki) kot tudi v prometni signalizaciji. LED svetila so nam omogočila razvoj novih besedilnih
in video zaslonov ter senzorjev, zaradi hitre preklopne hitrosti pa so zelo uporabna tudi v napredni komunikacijski
tehnologiji. Infrardeče LED
se uporabljajo tudi v daljinskih upravljalnikih mnogih komercialnih izdelkov, vključno s televizorji,
DVD predvajalniki, in drugih gospodinjskih
aparatih.
|