Gospodarska oseka je čas za inovativnost

V času finančne in čedalje bolj tudi gospodarske krize, se kar vrstijo novice o borznih padcih, in nato strmih vzponih, pa spet padcih... In tudi cene različnih surovin (npr. nafta) so se najprej podražile v nebo, nato pa v nekaj tednih strmoglavile in se prepolovile. Najprej nam je grozila vse večja inflacija, čez nekaj tednov pa so indici celo o deflaciji.

Po vsem svetu se kar naenkrat vehementno razdeljujejo miljarde dolarjev in evrov, ne le posamično, in ne v desetinah, temveč najmanj v stotinah miljard... Naenkrat so pozabljena še nedolgo tega stroga pravila glede dovoljenih in nedovoljenih finančnih pomoči podjetjem (v EU), prav tako v ZDA postavljajo prejemnikom denarnih pomoči kaj malo pogojev, kako smejo potem s tem razpolagati.

Banke so bile med prvimi prejemnicami denarja, v upanju, da ga bodo ponovno pričele posojati, toda vsesplošno vzdušje je preveč pesimistično in nekako ni prave volje biti med prvimi, ki si upa financirati podjetja, ki imajo negotove poslovne načrte in težko preverljive poslovne partnerje.

Ozračje se je ohladilo. Hkrati je denarja kar naenkrat obilo, vendar ga hkrati kronično primanjkuje.

Takšne krize se v tako velikem merilu zgodijo redkokdaj, zato tudi ni moč pričakovati, da bodo poslovni agenti (oz. subjekti) ravnali po istih vzorcih, kakor v bolj normalnih časih. Dvignilo se je preveč prahu, da bi lahko razbrali kaj je seme in kaj pleve - katera podjetja imajo boljše obeti in katera ne. Še sama ne vedo in tudi ne morejo vedeti. Zmota je namreč globalna, zato benchmarki ne pomagajo. Primerjave s sorodnimi podjetji niso merodajne, trdnega kopna, ki bi nam pomagalo realno oceniti vrednosti posameznih podjetij, pa še ni na obzorju.

A vendar zadeve niso popolnoma brezupne. Gospodarstvo se nenazadnje ni ustavilo. Le upočasnilo se je. Močno sicer, vendar - ponovno - se ni ustavilo. Še vedno bomo kupovali nekatere dobrine, pa če bo še takšna kriza.

Izostrene finančne razmere bodo zahtevale predvsem več truda s strani vseh: podjetja bodo morala poiskati "rezerve" in znižati svoje stroške, ter povečati učinkovitost in prilagoditi svojo ponudbo, potrošniki bodo morali biti nekoliko bolj izbirčni, in morda premisliti kakšen nakup, ki je bil prej opravljen prelahkotno, in zaposleni bodo morali dati od sebe več za isto plačilo. Podobno kot lastniki podjetij - ki se bodo morali sprijazniti ne le z nižjo ceno delnic, temveč tudi z nižjimi dividendami. Vsaj za nekaj časa.

Zato bodo v teh razmerah še toliko bolj uspele poslovne ideje, ki bodo na inovativen in nek nov način reševale potrebe in probleme, ki jih imamo. In zagotovo bodo mnoge ideje prehitele svoj čas, ravno zaradi krize, ki jih bo tako izsilila prej, kot bi prišle sicer.

Mnoga podjetja se bodo vrnila k svojim osnovnim dejavnostim in jih ponovno preverila. Opustila bodo razširitvene načrte na področja, kjer niso preveč doma, ter se obrnila k svojim notranjim virom, da bi našla nove izboljšave in nove rešitve. Podjetja bodo spoznala, da so ideje in zamisli njihovih zaposlenih eden izmed najcenejših virov rasti in razvoja. In še zelo učinkovit način je to za povrhu. A ko je bila pred leti visoka rast, se je zdelo, da je lažje doseči cilje z velikopoteznimi investicijami, prevzemi in vstopi na nova tržišča, ne da bi poprej res temeljito preverili vse prednosti in slabosti. To niti ni bilo potrebno. Stvari so se večinoma pozitivno izšle. A sedaj je gospodarska oseka in v vodi bodo ostale le dobre poteze iz flote vseh odločitev.