Naklada tiskanih časopisov vztrajno upada že nekaj let, ob gospodarskih krizah kot je tale, v katero ravno vstopamo, pa so marketinški proračuni med prvimi žrtvami "racionalizacije" v podjetjih. Zmanjšanje sredstev namenjenih oglaševanju bodo le še zaostrili poslovanje marsikaterega časopisa. Hkrati pa bodo morda še bolj kot do sedaj prisiljeni razmisliti o svoji prihodnosti.

Predvsem spletni prihodnosti.

Ljudje namreč vse več informacij pridobivajo preko spleta. Ker je to hitrejše, bolj priročno, in bogatejše.

Znani časopis The Christian Science Monitor, ki je nepretrgoma izhajal več kot 100 let, se je odločil, da bodo od sedaj naprej "izhajali" samo še preko spleta.

Že desetletja sta televizija in radio veljala za hitrejša medija, ki sta lahko o nepričakovanem dogodku poročala hitreje kot npr. časopisi - a hkrati veljata za "površna" medija, ki nista primerna za poglobljeno in podrobnejše podajanje informacij. In ravno to je bila tista tržna niša, ki so jo odlično zapolnjevali časopisi. Z večjim obsegom informacij in mnenjskimi kolumnami so dopolnjevali televizijska poročila, in bili zato še kako zanimivi. 

Z razširitvijo interneta pa se jim izmika tudi ta komparativna prednost. Spletne strani so namreč lahko ravno tako podrobne in poglobljene kot so časopisi, če ne še bolj, o njihovi ažurnosti pa prav tako ni dvoma. Tako je v zagovor tiskanim časopisom ostal le še tisti "dober občutek", da lahko časnik vzameš v naslonjač in si jih prebereš v bolj udobnem položaju ter na papirju. In to je resnično še ena redkih prednosti tiskanih časopisov, ki pa tudi iz meseca v mesec bolj pojema. 

LCD monitorji so namreč postali bolj kakovostni in večji. Stalen priklop na širokopasovni internet je že dodobra razširjen, prav tako pa so nam prenosniki in sčasoma tudi mobilni telefoni omogočili, da imamo informativne vsebine na voljo dobesedno kjerkoli in kadarkoli. S še hitrejšim razvojem in izboljšano kvaliteto monitorjev bo tudi branje večjih količin besedil postalo lažje in prijetnejše. 

Manj kot deset let nazaj si nas večina ni predstavljala, da bodo tudi časniki kot je Delo, Dnevnik in drugi pričeli tudi s snemanjem svojih video prispevkov - saj so vendarle časopisi! A se je uresničilo in postalo čisto vsakdanje. 

Tako so video, animirane flash ilustracije in povezane vsebine postale običajen sestavni del informativnih vsebin.

Novice je moč tudi komentirati, redni komentatorji pa se med seboj že kar dobro "poznajo". V tujini je ta preplet bralcev, ki so hkrati tudi ustvarjalci vsebin, še večji. Uporabniki pri Siolu pišejo bloge in najboljši so objavljeni tudi na naslovnicah. Tudi pri nas se izvlečki iz forumov in komentarjev že prikazujejo tudi na naslovnicah spletnih in tudi v tiskanih različicah časopisov.

Si upamo zamisliti, kakšni bodo mediji čez 10 let? 

Verjetno je težko biti precizen, vendar je že zdaj jasno, da se bodo meje med časopisnimi, televizijskimi in drugimi medijskimi hišami brisale, prepletale in prekrivale. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo znali pritegniti čim več obiskovalcev in bralcev - in to s tem, da jim bodo dali možnost sodelovati pri vsebinah, jih sooblikovati, hkrati pa jim omogočiti najhitrejšo in najlažjo obliko podajanja informacij. Ugotoviti bo potrebno pravo razmerje med vsakokratnimi tehnološkimi možnostmi, ki bodo na voljo. 

Zato bodo verjetno zmagovalni tisti mediji, ki si bodo upali preizkušati nove oblike podajanja informacij in ki si bodo upali uporabiti nove tehnologije - saj bodo ti mediji tudi najprej našli zmagovalno kombinacijo, pravo razmerje in način dostavljanja informacij in interakcije s svojimi uporabniki (ne več le z bralci, ne z gledalci - temveč z uporabniki, ki je širša beseda in ki zajema večji nabor aktivnosti, ki so mogoče).

In četudi je morda panoga klasičnih tiskanih časopisov v recesiji, se jim v njihovi spletni reinkarnaciji ne piše tako slabo, je pa res, da so spremembe vedno naporne. Na koncu bodo izšli boljši in celo finančno se jim bo bolje pisalo, saj lahko oglaševalci na spletu še bolj precizno ciljajo svoje potencialne stranke: v sekciji z avtomobili, se prikazujejo oglasi npr. izdelovalcev avtomobilov bolj kot v sekciji o kulturi. Učinki so za oglaševalce boljši in cenejši, spletni mediji pa po drugi strani za svoj oglasni prostor zaračunajo več. Obiskovalci oz. uporabniki teh spletni strani pa bodo deležni boljših vsebin, umerjenih po njihovih željah in okusih - še oglasi so jim bolj interesantni - saj so prirejeni ravno zanje in z vsebinami, ki zanimajo njih. 

Komentarji

Dodaj komentar

Napišite komentar

Ime: Email:  Ne obvestiObvesti Internetna stran: Naslov:   Prosimo vas, da vnesete kodo, ki jo lahko preberete iz slike.

Powered by !JoomlaComment 3.26

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."